Na 12. Stone Wall maratonu
Spet smo s odločili za morje. Letos za južno Dalmacijo, polotok Pelješac. Tako smo 22. septembra odtekli 12. “Stone” Wall maraton.
Med tremi razdaljami, 4, 15 in 42 km, se nas je 6 članov IPA KLUBA Ljubljana odločilo za srednjo razdaljo, dve predstavnici nežnejšega spola pa sta tekli na najkrajši. Tekma se je odvijala v malem mestecu Ston, ki je poznan kot “mesto soli”, saj imajo ene najstarejših solin na svetu. Je tudi mesto z najdaljšim obzidjem v Evropi, ki so ga sezidali v 14. stoletju. Skoraj 6 kilometrov dolgi veličastni obrambni zid se je ohranil vse do danes in povezuje Mali in Veliki Ston. Predstavlja slikovito mestno znamenitost, nam tekačem pa je bil na voljo, da smo po njem tekli in uživali v čudovitih razgledih. Še bolj dan prej, ko smo imeli voden ogled po najbolj zahtevnem delu obzidja. Organizator zagotavlja, da je stonski maraton primeren tako za prave maratonce, ki iščejo nove izzive, za rekreativce, ki si želijo preko svojih meja pa tudi za tekače, ki tečejo za užitek. Mi smo tekli predvsem za užitek. Zaradi svoje “eksotike” in atraktivne destinacije stonski maraton vsako leto privabi tekače z različnih delov sveta. Tako se nas je letos na trasi stonskega maratona na vseh razdaljah potilo 215 tekačic in tekačev iz 23-ih držav, celo tako oddaljenih kot so Mehika, Koreja, Indonezija, Japonska, Avstralija, ZDA, Brazilija in Južno afriška republika. Na kraljevski razdalji, 42 km sta slavila udeleženec iz Bosne v moški kategorij, s časom 3:36:31 in Švedinja v ženski kategoriji, s časom 4:14:54, ki sta za nagrado prejela startnino in namestitev za maraton po kitajskem zidu. Po obdelani kilometrini, podelitvi medalj in nagrad najboljšim ter prijetnem druženju v ciljni areni, smo si privoščili eno njihovih specialitet, okusno rižoto s školjkami, ki so nam jo nudili organizatorji, kasneje pa še oddih na bližnji plaži Prapratno, eni najlepših plaž na tem delu Pelješca. Kot zanimivost, tekma se je prvič odvijala tudi kot del projekta “Zero Waste Blue project”, katerega cilj je varstvo in promocija naravne in kulturne dediščine v času prireditve. Na okrepčevalnicah tako ni bilo plastike, številke so bile izdelane iz posebnih, okolju prijaznih materialov, majice so bile bombažne, medalje pa izdelane iz kamna.
Na Pelješcu smo ostali pet dni. Bivali smo v očarljivem Orebiću, ki leži na jugozahodu otoka, pod 961 m visokim hribom Sveti Ilija, nasproti Korčule. Do Svetega Ilije nam ni uspelo priti, ker nam je na dan, ko smo se odločili, da ga osvojimo, malce ponagajalo vreme, povzpeli pa smo se do frančiskanskega samostana s cerkvijo Angelske gospe, od koder se ponuja prelep razgled na Mljet, Korčulo in pelješko obalo. S turistično ladjico smo se zapeljali tudi na kratek izlet do Korčule. Po štirih čarobno preživetih dneh smo se kar neradi odpeljali proti domu, uživali še v razgledih, ki jih ponuja jadranska magistrala do Makarske pod mogočnim Biokovim, kjer smo jo nato zapustili.
Urša
