Planinski pohod na Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu in na Mlinarsko sedlo

V soboto, 4. 9. 2021, sta IPA Klub Ljubljana in PD Preddvor organiziralo planinski pohod na Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu in na Mlinarsko sedlo. Pohod sta vodila Mateja Udovič in Tone Vozelj.

Ob sedmi uri smo se zbrali na parkirišču pred Suhadolnikom. Po uvodnem Matejinem pozdravu nas je 10 (6 članov IPA ) pohodnikov krenilo navkreber, najprej mimo Suhadolnikove kmetije in kmalu smo zavili levo v gozd. Naslednje križišče z markacijami nas je usmerilo spet levo čez Taško. Pred vzponom po zavarovani poti smo pospravili palice v nahrbtnike in previdno hodili po klinih ter se držali za jeklenice. Neverjetno hitro smo pristali na ravnici, kjer smo spet zavili levo proti grapi. Pot nas je vodila naravnost navzgor, sčasoma je postala vedno strmejša. Opazovali smo levo ostenje Kočne, desno so se že videli obrisi Kalške gore, pogled na kočo se nam je odprl tik pred sedlom. Pomalicali smo in po krajšem postanku nadaljevali pot naprej, saj je bilo pred nami še precej hoje.

Zavili smo po skupni poti za Grintovec in Skuto, ki pa se kmalu razcepi na dvoje, tokrat smo zavili desno proti Skuti. Vzponu je kmalu sledil spust, kjer smo že drugič pospravili palice in se previdno ponovno ob pomoči jeklenic in klinov spustili v kraljestvo skalovja in kozorogov. Naslednji del poti se je spet vzpenjal do bivaka pod Grintovcem, Samo odžejali smo se in nadaljevali z zadnjim delom vzpona do Mlinarskega sedla. Če nas je do Mlinarskega sedla razveseljevalo sonce, smo na drugi strani zaman iskali češko kočo, saj smo lahko opazovali le meglo. Privoščili smo si malico in spet brez obotavljanja spustili nazaj po isti poti, najprej do bivaka in nato do Cojzove koče.

Zdaj smo si privoščili več časa in predvsem dobrot, od Kokrškega lonca do sladkih kremnih rezin. Pot nazaj v dolino je bila precej lažja, saj pred nami ni bilo več vzponov, pa tudi jeklenice smo zamenjali za spust po hudourniški grapi. Za konec nas je presenetila Mateja Udovič s planinskimi knjižicami 30 vrhov za 30 let Slovenije, ki smo se jih vsi razveselili. Za nami je bilo 10 ure hoje, ki so med pogovorom minile neverjetno hitro, čudovito vreme, ki ga niti meglice na vrhovih niso pokvariti, odlično vodenje in srečna vrnitev v dolino, pa še presenečenje z idejami za nove pohode.

Zaradi zagotavljanja maksimalne varnosti in spremenljivih razmer na poti sem predtem opravil ogledno turo in ocenil, da načrtovana pot povsem ustreza naši ciljni skupini.