Ob integracijskih procesih, ki potekajo v Evropi, se petindvajsetletnica slovenske sekcije IPE oziroma naše sodelovanje v tej največji mednarodni policijski organizaciji zdi povsem običajno in logično. Je bilo tako tudi red petindvajsetimi leti? Gotovo ne, saj večina današnjih članov takrat za to zvezo, njeno poslanstvo in kaj policist v njej lahko najde, še ni vedela. To pa ni veljalo za 44 naših kolegov, ki so, 20. aprila 1991, v Gozdu Martuljku kot ustanovitelji samozavestno potrdili statut združenja in izvolili prvo vodstvo slovenske sekcije IPE.
Zasluga ustanoviteljev iz Gozda Martuljka je tako petindvajset let kasneje vredna toliko večjega spoštovanja, saj so prvi začutili, kaj vse lahko IPA nudi slovenski policiji in še zlasti slovenskemu policistu, oziroma kaj lahko vsak od nas stori za to največjo policijsko družino na svetu. V petindvajsetih letih našega delovanja se je stkalo nešteto vezi, ki v IPI štejejo največ in ji obetajo še nadaljnji razcvet. Omogočanje stikov in druženj, medsebojne izmenjave, pomoč, izobraževanje in ustvarjanje prijateljskih odnosov je le del ciljev, ki vse več članov poleg našega poklicnega poslanstva spodbujajo k dejavnim odnosom s kolegi po svetu, ki jim je prepoznavni znak kratica IPA in pozdrav SERVO PER AMIKECO.
Sekcija Slovenija je danes, petindvajset let kasneje, organizirana v 11. regionalnih klubih, imamo svoje glasilo in po mnenju kolegov iz tujine že vrsto let sodimo po svoji organiziranosti ter domačih in mednarodnih športnih, kulturnih, socialnih in drugih dejavnostih med vzornejše nacionalne sekcije.
Že od same ustanovitve organizacije IPA, sekcije vedno vabijo na svoje kongrese, obletnice in druge prireditve tudi predstavnike drugih sekcij, saj je to priložnost, na kateri se prijateljstvo med člani sekcij še dodatno krepi. Vsakokrat pa se dogovorijo tudi za nove aktivnosti in oblike sodelovanja. V neformalnem delu srečanj je druženje med člani in njihovimi družinami vedno pristno in v resnično prijateljskem vzdušju. Eden od pomembnih razlogov, zakaj “družina IPA” kot združenje radi imenujemo, ne more nikoli razpasti je medsebojna pomoč in zaupanje med njenimi člani.
Vesel sem, da je pred petindvajsetimi leti ustanovljena slovenska sekcija IPE v domači in tuji javnosti še vedno tako ugledna organizacija kot je bila ob svojih začetkih. Kot dolgoletni član tega združenja, pridružil sem se mu kmalu po ustanovitvi slovenske sekcije, sem na svoje članstvo v njem tudi izjemno ponosen.
Pot IPA sekcije Slovenije naj navda vse, ki smo jo prehodili, z zadovoljstvom in s ponosom, saj smo si na njej slovenski policisti odprli okno v svet za še tesnejše sodelovanje s policisti drugih držav. S tem dokazujemo, da smo zreli za njene ideje in poslanstvo.
Ob 25. letnici vsem članom slovenske sekcije IPE iskreno čestitam in želim, da bi nas 7696 članov iz enajstih regionalnih klubov še naprej s ponosom nosilo njeno izkaznico in v duhu služimo prijateljstvu utrjevalo organizacijo, njen ugled in njene cilje.
Istvan Lipnik
Generalni sekretar
V 25 LETIH OD 44 HRABRIH USTANOVITELJEV DO 8.000 ČLANOV
Korenine rojstva slovenske sekcije v mednarodnem policijskem združenju IPA (International Police Association) segajo v devetdeseta leta, ko so posamezniki iz vrst tedanje milice ob delovnih stikih navezovali poznanstva s člani avstrijske in italijanske sekcije. Formalno ustanovitev je slovenska IPA dočakala 20. aprila 1991. Tedaj je 44 članov ustanoviteljev v Gozdu – Martuljku potrdilo statut združenja in izvolilo prvo vodstvo. Predsedniško mesto je zasedel Milan Zorec. Danes IPA Slovenija šteje približno 8.000 članov, vključenih v regionalne klube po vsej Sloveniji.
Stanislav Ficko, predsednik IPA sekcije Slovenije
Vzporedno z ustanovitvijo slovenske sekcije so potekale tudi priprave na ustanovitev prvega regionalnega kluba. Policisti – tedaj še miličniki – iz uprav za notranje zadeve Maribor, Celje, Murska Sobota in Slovenj Gradec so v Mariboru 7. junija 1991, tik pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ustanovili regionalni strokovni klub policistov IPA za Štajersko, Koroško in Prekmurje.
»Takrat še miličniki smo bili zelo veseli in ponosni, da smo se lahko včlanili v tako organizacijo, kjer smo se povezovali s kolegi iz tujine. Na Gorenjskem smo se povezovali s kolegi iz Avstrije in delno tudi Italije, naši kolegi na Štajerskem pa z Avstrijci. Na začetku sploh nismo vedeli drug za drugega, za naše sodelovanje z avstrijsko sekcijo. Ko pa smo to ugotovili, smo hitro stopili skupaj in se začeli pripravljati na ustanovitev sekcije,« se tistih dni spominja Stanislav Ficko, eden izmed ustanoviteljev slovenske sekcije, danes pa tudi njen predsednik. »Številni smo bili takrat že člani avstrijske sekcije, saj smo bili že v kontaktih s tujimi policisti. Sam sem bil takrat še komandir PM Kranj, z Avstrijci pa so bili v stikih kolegi v mejnih enotah, torej na Jesenicah, v Kranjski Gori, Šentilju, Mariboru, Kranju. Avstrijski kolegi so nas povprašali, ali bi se želeli včlaniti v IPO, in nam predstavili organizacijo. Seveda smo bili takoj za in zadeve so stekle: povezovanje, sestankovanje – tudi v Avstriji. Pri tem so delno pomagali tudi italijanski kolegi.«
Robert Mesiček, predsednik kluba IPA RK Štajerska: »V IPO sem se včlanil leta 1993 pri RK za Pomurje, saj sem takrat delal na območju UNZ Murska Sobota. Za včlanitev sem se odločil, ker sem želel biti aktiven v policijski organizaciji in mi je bila IPA po svojem načinu dela najbolj “pisana na kožo”.
Posebej ponosen sem, da tudi po 25 letih ohranjamo zapuščino svojih predhodnikov, ki so klub ustanovili in ga vodili pred nami. Zlasti se spominjamo svojih že pokojnih članov, ki so bili zelo aktivni. Tako smo se v preteklem letu poslovili od predsednika nadzornega odbora Srečka Pušnika, nekaj let pred tem od člana upravnega odbora Franca Curka – Culeta.
Ponosen sem na članice in člane, ki že vrsto let opravljajo delo v klubu – brez njih si delo v skoraj 1000-članskem klubu ne morem predstavljati. V aktivnosti kluba se vključujejo tudi mlajši člani, ki s svojimi svežimi idejami prispevajo k delovanju kluba.
Geslo ”Servo per Amikeco” ali ”služiti v imenu prijateljstva” je geslo, ki najbolje opiše delovanje in pomen našega kluba, saj na prvo mesto postavljamo pomoč članom in njihovim družinskim članom.
Prirejamo izlete, tradicionalni družinski piknik, tekmovanje v ribolovu in druge športne prireditve. Vsako leto sklenemo nekaj pogodb o sodelovanju, s čimer članom omogočamo ugodnejše storitve ali nakupe. Svojim članom omogočamo brezplačno udeležbo na različnih športnih prireditvah v Sloveniji in tujini in jim pomagamo pri kontaktih s tujimi klubi IPA.
V prihodnosti bomo svoje aktivnosti nadaljevali v skladu z letnimi in finančnimi načrti kluba, delovanje pa bomo poskušali nadgraditi z novimi vsebinami, zato smo vedno pripravljeni prisluhniti pobudam članov.
Slovenska IPA je – zaradi širitve lastne dejavnosti, sodelovanja s tujimi sekcijami in udeležbe na številnih strokovnih ter družabnih srečanjih – hitro zaživela med policisti. V mednarodno združenje, ki velja za največjo in najvplivnejšo stanovsko policijsko organizacijo na svetu, je bila sprejeta 6. novembra 1992 v Riu de Janeiru, kjer je zasedla 54. mesto kot polnopravna članica v največji organizaciji policistov na svetu. Vrstile so se tudi ustanovitve regionalnih klubov za Gorenjsko (21. februar 1992), Primorsko (29. maja 1992), Dolenjsko (6. junija 1992) in Koroško (6. novembra 1992).
Organiziranje dejavnosti po regionalnih klubih se je nadaljevalo z ustanovitvijo regionalnega kluba Pomurja (20. februar 1993), regionalnega kluba Celje (2. junija 19931), regionalnega kluba Ljubljane (4. junija 1993), regionalnega kluba Koper – Postojna (2. marec 1996) in kluba Posavje (6. januar 2001). S tem so bila zaključena prva prizadevanja za najustreznejšo organiziranost dejavnosti na območju cele države.
Prvi kongres IPA-sekcije Slovenije je potekal marca 1993 v Ljubljani, sočasno pa ga je spremljalo še zasedanje izvršnega mednarodnega biroja IPE (PEB). Mednarodno sodelovanje je že na začetku predstavljalo eno od pomembnejših nalog slovenske sekcije.
»Naša temeljna načela so natančno določena in se nanašajo na gojenje prijateljskih odnosov in medsebojno pomoč med policisti doma in v svetu, da se olajša izmenjava izkušenj na policijskem področju, podpira mednarodno policijsko sodelovanje – to je bilo seveda bistveno bolj pomembno v času, ko se je IPA ustanavljala. Člani IPE s svojim javnim delovanjem pozitivno vplivamo na odnose med policisti in državljani: s svojim delovanjem krepimo ugled policije in IPE. Organiziramo številna potovanja, srečanja, prireditve. S tem želimo širiti znanje svojih članov na vseh področjih policijskega dela. V IPI se zavzamemo za spoštovanje temeljnih načel mednarodne organizacije za človekove pravice, torej je osnova spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin – tako pri policijskem delu in tudi sicer. Organiziramo številne kulturne, športne, socialne in druge dejavnosti in pomagamo članom, ko se znajdejo v stiski, na primer zaradi bolezni ali nesreče, pa naj bo kjer koli – doma ali v tujini. Seveda imamo za te primere poseben pravilnik in socialno komisijo, ki se ukvarja s temi zadevami. Za člane IPE je pomembno to, da nismo sami, ne glede na to, kam potujemo. Vedno lahko pokličemo organizacijo IPA in prijatelje, ki nam bodo pomagali,« dodaja Ficko.
V letu 1999 je bil na tretjem kongresu sekcije sprejet predlog, da se v IPO sprejmejo pooblaščeni delavci Ministrstva za pravosodje RS, v letu 2005 pa so bili sprejeti še pooblaščeni delavci Carinske službe Slovenije. V letu 2003 je bila večina aktivnosti povezana z ureditvijo statusa IPA Slovenije. V prvi vrsti je bila to registracija vseh klubov v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih in registracijo IPA Slovenije kot zveze društev. Usklajen statut in pogodba so bili sprejeti 6. maja 2003. Zveza je bila registrirana pri UE Celje 23. septembra 2003.
Slovenska sekcija je bila od leta 2000 mentorica pridruženim članom s Hrvaške – sekcija je bila kot samostojna organizacija sprejeta na 17. svetovnem kongresu IPA leta 2003. Tedaj pa je IPA Slovenija prejela prošnjo za organizacijo 18. svetovnega kongresa v letu 2006. Naslednji dve leti sta bili tako posvečeni pripravam na ta pomembni dogodek, v katerega je bilo vloženega ogromno truda članov organizacijskega odbora.
»Ponosni smo na organizacijo številnih kulturnih, športnih, socialnih in drugih prireditev in na to, da smo številnim svojim članom pomagali v stiski. Prireditev nismo organizirali le zase, kot stanovsko organizacijo, pač pa tudi za državljane – gre za številne preventivne akcije, na primer za motoriste, tudi varne vožnje in prireditve, na katerih so sodelovali naši prijatelji, ki niso člani. Tudi na število članov smo ponosni – izmed 65 držav članic IPA smo v vrhu med prvimi desetimi po številu članov. Pri nas je približno 8.000 članov, s tem da govorimo o tistih, ki so plačali letno članarino, ne o vpisanih. Ponosni smo na številne kontakte, ki smo jih vzpostavili s tujimi sekcijami IPA. Odlično sodelujemo s sekcijo Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske, tudi Nemčije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Črne gore, tako da so vse nekdanje jugoslovanske republike sedaj že članice IPE. Smo ena izmed najbolj uglednih sekcij IPA, smo aktivni, spoštujemo pravila, načela, cilje. Sam vedno poudarjam, da je član IPA biti častno, spoštovano in ugledno,« dodaja Ficko.
Cilj in namen sekcije IPA je povezovanje aktivnih in upokojenih pripadnikov služb Ministrstva za notranje zadeve RS in drugih državnih civilnih služb s policijskimi pooblastili na podlagi poklicnega tovarištva, vzajemnosti in solidarnosti.
Sekcija Slovenije je danes organizirana v 11 regionalnih klubih in glede na svojo organiziranost ter številne domače in mednarodne športne, kulturne, socialne in druge dejavnosti sodi med vzornejše nacionalne sekcije. V 25 letih delovanja so se stkale številne vezi, te pa v IPI štejejo največ, saj ji omogočajo nadaljnji razcvet. Z udeležbo v mednarodnih oblikah izpopolnjevanja, z organizacijo številnih mednarodnih srečanj in neštetimi snidenji na športnem, družabnem, zbirateljskem področju IPA veliko prispeva k uspešnosti policijskega dela doma in v tujini. Tudi v prihodnje bo tako, odgovarja predsednik slovenske sekcije IPA: »Imamo zelo velike načrte, njihova uresničitev pa je seveda odvisna od finančnih sredstev. Dejstvo je, da je IPA finančno popolnoma neodvisna, financiramo se s pomočjo članarin, donacij in sponzorstev. Naši projekti so dolgoročno obsežni, a upam, da bomo vsaj zadržali nivo, ki ga imamo, torej da bomo še naprej organizirali številne prireditve in pomagali svojim članom v stiski.«
IPA združuje več kot 400.000 članov, organiziranih v 65 državah. Je edina mednarodna poklicna organizacija policistov ne glede na funkcijo, rang, jezik, raso, religijo in svetovni nazor; je politično in poslovno popolnoma neodvisna in ni vezana na nobeno drugo skupino ali institucijo; odprta je za policiste vseh držav, za proste in neovirane stike med pripadniki te službe ter vzpostavljanje možnosti medsebojne izmenjave strokovnih izkušenj; registrirana je na temelju svojih ciljev pri Svetu Evrope s posvetovalnim statutom kot nevladna mednarodna organizacija.
Je današnja IPA drugačna, kot je bila pred 25 leti? »Seveda je,« meni Ficko, »a temeljna načela so ista. Geslo ”Servo per amikeco”, to je služiti prijateljstvu, je še vedno tako, kot je bilo. Čas prinaša svoje, po vsebini pa se IPA bistveno ni spremenila, čeprav je bila takrat, ko smo jo ustanovili, Slovenija še del Jugoslavije.«
Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi GPU
Foto: arhiv IPA Slovenija in Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi GPU
PRAZNOVANJE 25. OBLETNICE IPA SEKCIJE SLOVENIJE
Tudi v IPA sekciji Slovenije smo dočakali svojih prvih 25 let delovanja v mednarodnem policijskem združenju IPA. Ustanovili smo jo 20. 4. 1991 v Gozd Martuljku.
Rimske terme, kjer je bilo organizirano praznovanje naše obletnice
V ta namen smo med 8. in 10. aprilom 2016 organizirali tridnevno praznovanje ter povabili tuji goste iz tujine s katerimi ves ta čas zelo dobro sodelujemo. Naše svečanosti so se udeležili poleg domačih tudi tuji gosti iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Slovaške, Češke in Črne Gore. Prisoten pa je bil tudi predstavnik iz Norveške.
Sprejem gostov iz tujine
Vrhunec vseh aktivnosti pa je bila svečana akademija ob 25. obletnici IPA sekcije Slovenije, ki je potekala v soboto, 9. aprila 2016 ob 11.00 uri v kongresni dvorani hotela Rimske Terme. Udeležilo se jo več kot sto gostov, članov in prijateljev.
Udeleženci svečane akademije
Pričetek svečane akademije
Dobrodošlico sta nam izrekla direktor hotela gospod Valery ARAKELOV in župan občine Laško gospod Franc ZDOLŠEK, pozdravil nas je generalni direktor policije gospod Marjan FANK, kot častna gostja pa nas je nagovorila gospa Vesna GYORKOS ŽNIDAR, ministrica za notranje zadeve Republike Slovenije.
Nagovor ministrice za notranje zadeve
Nagovor generalnega direktorja policije
Predsednik IPA Sekcije Slovenije Stanislav Ficko se je zahvalil vsem članom in ostalim prisotnim in opisal prehojeno pot naše sekcije.
Nagovor predsednika IPA sekcije Slovenije
Nastop učencev OŠ Antona Aškerca
V kulturnem programu so sodelovali učenke in učenci Osnovne šole Antona AŠKERCA iz Rimskih Toplic in sekstet Orkestra slovenske policije.
Po svečani akademiji je bilo v restavraciji hotela za vse udeležence organizirano kosilo in prijateljsko druženje.
Prijateljsko druženje v avli hotela
Popoldanska sobota je bila izletniško obarvana, saj smo tuje in domače goste odpeljali na Aškerčevo domačijo, kjer so si jo ogledali in degustirali domače dobrote. Nekateri pa so se prepustili užitkom bazenov, savn in term v hotelu.
Aškerčeva domačija
Na svečani večerji sta predsednik IPA sekcije Slovenije Stanislav Ficko in generalni sekretar Istvan Lipnik ob sproščenem vzdušju tujim delegacijam izročila darilo IPA sekcije Slovenije.
Izročitev daril gostom
Gostje na svečani večerji
Tekst: Vinko Otovič
Foto : Igor Isak
