ZGODOVINA

Ustanovitelji IPA sekcije Slovenije –YU  20. april 1991

Ustanovna skupščina IPE Slovenije – YU je bila, 20. aprila 1991, v Hotelu Špik v Gozdu Martuljku. Na njem ]e bilo prisotnih 44 članov ustanoviteljev (od 47), prisotne so bile delegacije IPE iz Avstrije, Italije in Madžarske, vabljeni gostje in takratni sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije Igor Bavčar. Na ustanovni skupščini so bili sprejeti vsi potrebni akti za delovanje sekcije in izvoljeno je bilo prvo vodstvo IPA društva Slovenije – YU.

Ustanovitelji IPA SEKCIJE Slovenije – YU.

ANDRAŠIČ Maksimiljan
BRAJNIK Mitja
CELAR Branko
ČERNE Marjan
ČREPINKO Avgust
DEMŠAR Jakob
FICKO Stanislav
HERCEG Zoltan
HERCOG Ivan
HROVATIN Bojan
IPAVEC Milovan
ISAK Stanislav
JEGLIČ Roman
JESENŠEK Armando
KAPUS Milan
KLAVORA Mitja
KOBLAR Gorazd
KOMAT Rajko
MAHKOVIC Branko
MAVER Darko
MIHELČIČ Alojz
MIKOLI C Rajko
MOHORKO Dušan
OTOVIČ Vinko
PIRC Drago
POGLAJEN Anton
POSEGA Edo
PRISTAVEC Boštjan
PUŠNIK Srečko
REHAR Boris
ROZMAN Vladimir
ROZMAN Zvonimir
SLADIČ Boštjan
STARE Bogdan
ŠUČUR Krstan
URBANČEK Milan
URGL Željko
USAR Ivo
VODOPIVEC Vojko
VOGLAR Zlatko
ZADNIKAR Drago
ZOREC Milan
ZUPANC Roman
ŽEMVA Andrej
ŽUGELJ Josip
ŽUPEVC Majda

Prvo vodstvo IPA sekcije Slovenije – YU

Iz zapisnika ustanovne skupščine – prvo vodstvo IPA sekcije Slovenije – YU

Pomemben korak za širjenje poslanstva IPE smo naredili, 7. junija 1991, z ustanovitvijo Regionalnega kluba za Koroško, Štajersko in Prekmurje, vrstile pa so se tudi ustanovitve Regionalnih klubov za Gorenjsko (21. februarja 1992), Primorsko (29. maja 1992), Dolenjsko (6. junija 1992) in Koroško (6. novembra 1992). Tako je slovenska IPA zaživela med policisti, zaradi širitve lastne dejavnosti, sodelovanja s tujimi sekcijami in udeležbe na številnih strokovnih ter družabnih srečanjih pa je postala prepoznavna, začela je tudi pridobivati vse več članov.

Dejavnost IPA sekcije Slovenije ni ustavila niti vojaška agresija na Slovenijo, med katero smo se povezali s policisti po svetu in jih zaprosili za pomoč. Na naš poziv so se prvi odzvali prijatelji iz deželne skupine za Štajersko iz Avstrije, ki so nam skupaj s sekcijo IPA Avstrije darovali precejšnja finančna in materialna sredstva. Najbolj smo bili veseli dveh predelanih  osebnih vozil za potrebe  v vojni poškodovanih policistov.

Na pisni predlog avstrijske in italijanske sekcije je sledil  sprejem naše nacionalne sekcije v mednarodno združenje. Zgodilo se je, 6. novembra 1992, v Riu de Janeiru, kjer smo postali 54. polnopravna članica v največji organizaciji policistov na svetu z velikim mednarodnim ugledom. Prijatelji iz 35 držav so nas s svojimi glasovi sprejeli medse soglasno in z neprikritimi simpatijami.

Listina o sprejemu v mednarodno članstvo

Organiziranje dejavnosti po regionalnih klubih se je nadaljevalo z ustanovitvijo Regionalnega kluba Pomurje (20. februarja 1993), Regionalnega kluba Celje (2. junija 1993), Regionalnega kluba Ljubljane (4. junija 1993) in Regionalnega kluba Koper – Postojna (2. marca 1996). S tem so bila zaključena prva prizadevanja za najustreznejšo organiziranost dejavnosti na območju cele države.

Prvi kongres, takrat že mednarodno priznane IPA sekcije Slovenije, marca 1993, v Ljubljani, ki ga je sočasno spremlja­lo zasedanje Izvršnega mednarodnega biroja IPE (PEB), je uveljavil našo sekcijo v svetu. Z gostitvijo PEB-a v Ljubljani smo bili nadvse počaščeni, obenem pa smo se kolegom po svetu ob tej priložnosti tudi podrobneje predstavili. Ne smemo namreč pozabiti, da se je v tistih letih slovenska državnost še gradila in da smo se v IPI potrudili prispevati k uveljavitvi oziroma k ustvarjanju tako potrebne prepoznavnosti Slovenije kot nove države.

Sicer pa je mednarodno sodelovanje že v začetku pomenilo eno od najpomembnejših nalog, ki si jih še vedno zadaje slovenska sekcija. Vzpostavili smo zelo dobro sodelovanje z mednarodnimi organi IPE, obenem pa smo se trudili za sodelovanje čim širšega kroga članstva IPE na prireditvah in srečanjih s člani tujih sekcij. Tako smo na skoraj vse domače prireditve vabili tudi prijatelje iz tujine. Takšen pristop je že na začetku obstoja sek­cije stkal mnoge tesne vezi v vseh mogočih smereh in na vseh ravneh ter utrdil naše vsakoletne mednarodne prire­ditve, kot so rafting na Kolpi, planinski dnevi na Gorenjskem, novoletni ples v Ljubljani, ribarjenje na Soči, teniški turnir v Ljubljani, nogometni turnir v Mariboru in seveda številne druge prireditve regionalnih klubov po vsej Sloveniji.

Program dela, sprejet na prvem kongresu, je bil v celoti uresničen. Vsebinski pregled in nove spodbude za programsko skupno delo pa so bile sprejete na izrednem kon­gresu sekcije, 22. oktobra 1994, v Luciji, ko je bilo bolj načrtno zastavljeno delo v profesionalni, socialni in kulturni komisiji ter izvoljeno novo vodstvo.

Upravni odbor sekcije si je prizadeval, da v okviru sprejetega programa razvoja omogoči čim skladnejše delovanje regionalnih klubov in široko izmenjavo izkušenj za delo sekcije kot celote.

Drugi kongres sekcije je bil, 21. septembra 1996, v Podčetrtku. Na njem je bilo ocenjeno, da je v petletnem obdobju delovanja slovenska sekcija, ki je takrat štela 3.500 članov, poleg trdne organiziranosti dosegla tudi številne delovne uspehe tako doma kot na mednarodnem področju. Mnoge prireditve v Sloveniji so prerasle v tradicionalne. Naši člani so se pogosteje udeleževali mednarodnih srečanj, strokovnih posvetovanj in seminarjev s področij prometa, preprečevanja tihotapljenja mamil ter boja proti mednarodnemu kriminalu – torej na področjih policijskega dela, ki po svoji naravi zahtevajo tesno mednarodno sodelovanje. Uspešno je bilo tudi naše sodelovanje v mednarodnem vodstvu IPE, kjer je dejavnosti slovenskega stalnega delegata v IEC sledila tudi vključitev predstavnika naše sekcije v mednarodno kadrovsko komisijo IPE.

Vsekakor ne moremo niti mimo Varnostnega foruma Alpe – Jadran, ki smo ga organizirali v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, od 30. 5. do 1. 6. 1999, in je bil tematsko namenjen prometni varnosti v prostoru Alpe – Jadran. Udeležilo se ga je 118 predstavnikov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, predstavljenih je bilo 12 referatov, predvsem pa je bila to priložnost za neposredno izmenjavo znanja in sklepanje poznanstev za nadaljnje delo.

Tretji kongres sekcije je bil, 23. oktobra 1999, v Mariboru. Na njem je bil sprejet predlog, da se regionalni klubi ustanovijo kot društva, sekcija pa kot zveza društev, do pomembnih sprememb pa je prišlo tudi glede članstva organizacije, saj je bil sprejet predlog, da se v sekcijo sprejme kandidate iz vrst pooblaščenih delavcev ministrstva za pravosodje.

Za delo v prihodnje smo si med drugim zadali: organiziranje strokovnih posvetovanj delavcev policije, aktivnejše vključevanje v izobraževalne procese v Gimbornu, sodelovanje in podajanje stališč o nekaterih strokovnih temah v policiji, ustanovitev IPA hiše, povečanje regionalne razvejanosti z ustanovitvijo novih regionalnih in krajevnih organizacij itd.

Deset let IPA sekcije Slovenije

Deset let delovanja slovenske sekcije smo slovenski policisti oziroma člani slovenske sekcije IPE obeležili s tednom druženja IPA prijateljev na Otočcu, ki je potekal od 18. do 22. aprila 2001.

Tedna druženja IPA prijateljev na Otočcu se je udeležilo prek 200 policistov iz Slovenije in tujine. Predvsem udeležba policistov iz tujine je presegla vsa pričakovanja, saj jih je bilo kar 70. Prišli so iz Avstrije, Nemčije, Češke, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Cipra, Belgije, Poljske, Italije in Hrvaške.

Prireditev je bila namenjena predvsem druženju, medsebojnemu spoznavanju, rekreativnim dejavnostim in spoznavanju Slovenije, vrhunec pa je dosegla s proslavo ob 10. obletnici, ki je bila, 20. aprila, na Otočcu in so se je udeležili tudi tedanji minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, nekdanji notranji ministri Igor Bavčar, Ivo Bizjak in Andrej Šter ter generalni direktor policije Marko Pogorevc.

Na proslavi je predsednik IPA sekcije Slovenije Dušan Mohorko med drugim dejal: “Želim se povrniti v začetek 90 let, ki so za našo mlado državo ter hkrati za slovensko IPO še kako pomembna.” Takrat namreč, še preden je bila sekcija ustanovljena, spomladi leta 1990, smo nekateri slovenski policisti že bili člani mednarodnega policijskega združenja. V svoje vrste so nas sprejeli prijatelji iz Avstrije, kjer smo bili pridruženi člani. Gre za izjemno pomemben trenutek, kajti kot veste, je IPA odprta le za policiste samostojnih držav. Naši prijatelji, hkrati sosedje, so naše razmere in želje še kako dobro poznali ter nas s svojim ravnanjem tudi vzpodbujali na naši poti. Praktično je bila IPA takrat že med nami, čeprav je bilo njeno rojstvo  šele aprila 1991 leta.

Do tega datuma so v Sloveniji potekale intenzivne priprave na formalno ustanovitev sekcije. Naši kolegi s Štajerske in Gorenjske so pod vodstvom avstrijske Štajerske in avstrijske Koroške izvedli vse aktivnosti, da smo lahko, 20. aprila 1991, v Gozdu Martuljku ustanovili IPA sekcijo Slovenije. To je bil za nas izjemen dan in trenutek. Da smo sekcijo lahko ustanovili, je bilo potrebno soglasje izvršnega organa IPE, ki pa je, kot sem že omenil, soglasje dajalo le za samostojne države. In prav za Slovenijo je bil storjen precedens, ob velikem trudu prijateljev iz Avstrije in Italije.  Prav  zato smo takrat, aprila 1991, morali Sloveniji še pridati kratico YU. Pa vendar je bila IPA ponovno korak spredaj in je Slovenijo praktično priznala kot samostojno državo in ko smo bili v Sloveniji še miličniki, smo v mednarodni IPI že postali policisti«.

Slavnostni govorniki, med katerimi je bil na veliko čast članov slovenske sekcije tudi mednarodni predsednik IPE Michael ODYSSEOS, so poudarjali pomen prizadevnega dela slovenske sekcije in njen prispevek k mednarodnemu povezovanju slovenske policije ter gojenju vrednot te organizacije med policisti v Sloveniji.

Na prireditvi so članom slovenske sekcije in kolegom iz Avstrije ter Italije, ki so pred desetimi leti odločilno prispevali k ustanovitvi sekcije, podelili posebna priznanja.

Prejeli so jih :

• Hubert Holler, Walter Mosslaher in Evald Grollitsch iz Avstrije,
• Giorgio Salomon in Michele Totaro iz Italije,
• Milan Zorec, Ivo Usar, Zvone Rožman, Branko Celar, Mitja Klavora, Boštjan Sladič,  Vinko Otovič , Jože Veldin in Andrej Žemva iz Slovenije.

Tradicija dela IPE v Posavju je med najmlajšimi v slovenskem prostoru. V letu 2001 so se na Policijski upravi Krško pričele aktivnosti  za ustanovitev svojega regionalnega kluba. Urediti je bilo potrebno vso dokumentacijo za registracijo. Delo je potekalo vse do ustanovne skupščine, in sicer  25. 1.2002 .

V Zrečah smo imeli, 23. oktobra 2002, četrti kongres naše sekcije in v naslednjih letih smo delovali na programskih usmeritvah, ki so bile sprejete na tem kongresu. Opravljali smo vse organizacijske in finančne naloge za nemoteno izvajanje sprejetih nalog, ki so se predvsem nanašale na organizacijo dela znotraj sekcije, povezovanje dela regionalnih klubov in predstavljanju naše organizacije na mednarodnem nivoju.

V letu 2003 je bila večina aktivnosti povezana z ureditvijo statusa IPA Slovenije. V prvi vrsti je bila to registracija vseh klubov v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih in registracijo IPA Slovenije kot zvezo društev.

Usklajeni Statut in Pogodba sta bila sprejeta na seji UO, in sicer 6. maja 2003. Zveza je bila registrirana, 23. septembra 2003, pri upravni enoti Celje.

Ustanovitev IPA sekcije Hrvaške

IPA sekcija Slovenija je bila od leta 2000 uradna mentorica pridruženim članom s Hrvaške in pripisujemo si tudi nekaj zaslug za to, da je bila na XVII. svetovnem kongresu IPA na Norveškem, leta 2003, kot samostojna organizacija sprejeta v to veliko družino policistov.

Zanimanje za članstvo v  mednarodni organizaciji IPA se je začelo med hrvaškimi policisti že pred  mnogimi leti. Prve pridružene člane smo neorganizirano sprejeli v slovensko sekcijo že leta 1993. Vključevali so se tudi v druge sekcije. Leta 1997 so se organizirano obrnili  na slovensko sekcijo policisti iz policijske uprave Varaždin. Tako smo  po sklepu UO IPA sekcije Slovenije organizirano sprejeli prve pridružene člane leta 1998 in nato vsako leto določeno število novih. Med tem časom se je na Hrvaškem registriral prvi IPA klub Čakovec, ki je deloval pod okriljem madžarske sekcije.

V aprilu 1999 smo skupaj s predstavniki madžarske sekcije v Čakovcu ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev IPA sekcije Hrvaške.  Po tem dogodku so se policisti iz  Istre na Hrvaškem množično včlanili v  italijansko sekcijo.

O dogajanju  smo obvestili tudi mednarodno vodstvo in jih zaprosili za pomoč pri ustanavljanju nove sekcije. Na podlagi podatkov, ki jih je imelo mednarodno vodstvo- PEB-a, se je  to odločilo, da v konkurenci italijanske in madžarske sekcije  mentorstvo in s tem povezane naloge dodeli slovenski sekciji.

Ko smo praznovali 10. obletnico IPA sekcije  Slovenije, v aprilu leta 2001, na Otočcu, nas je obiskal tudi mednarodni predsednik Michael Odysseos. Skupaj z njim in predstavniki italijanske sekcije smo obiskali iniciativni odbor za ustanovitev  IPA sekcije Hrvaške v Zagrebu. Z vsem, kar je predsednik Odysseos videl in slišal, je bil zelo zadovoljen. Prepričal se je, da je  vse pripravljeno za ustanovitev nove sekcije.

O aktivnostih, ki jih je izvedla slovenska sekcija  kot mentorica,  so bile obveščene tudi ostale sekcije, ki so sodelovale na 30. mednarodni konferenci IPE, od 5. do 10. septembra 2001, v Nevadi – ZDA.

Od 26. do 28. oktobra 2001 se je  na otoku Krku odvijala ustanovitvena skupščina IPA sekcije Hrvaške.  Poleg mentorske sekcije Slovenije so bili na  ustanovitvenem kongresu prisotni predstavniki italijanske, avstrijske in madžarske sekcije. Sam potek kongresa je spremljal pomočnik mednarodnega  sekretarja John Waumsley, ki je dejal, da  je bil že na mnogih ustanovitvenih skupščinah, vendar na tako dobro pripravljeni in izvedeni še ni bil. V svojem izvajanju se je zahvalil slovenski sekciji za do sedaj opravljeno delo z željo, da tako nadaljujemo tudi v prihodnje vse do polnopravnega sprejema nove sekcije v mednarodno združenje.

V imenu mentorske sekcije je kongres nagovoril predsednik sekcije Dušan Mohorko, ki je  poudaril, da smo skupaj prišli do polovice poti. Nova sekcija mora pridobiti status sekcije v ustanavljanju, da bodo lahko na 31. mednarodni konferenci IEC, v septembru 2002, nastopili kot opazovalci  in bodo nato, v maju leta 2003,  na  kongresu na Norveškem sprejeti v polnopravno članstvo IPE. V imenu mentorske sekcije sta predsednik in  sekretar  hrvaški sekciji podarila finančna sredstva  za začetek delovanja, prapor in zastavo IPE.

V Moravskih Toplicah je, 22. oktobra 2005, potekal peti kongres naše sekcije. Na kongresu so bili z večino glasov delegatov v IPA organizacijo sprejeti pooblaščeni delavci Carinske službe Slovenije.

Na tem kongresu smo sprejeli  spremembe Statuta, nov Poslovnik o delu IPA sekcije Slovenije, Pravilnik o finančno-materialnem poslovanju in Pravilnik o osnovah in merilih za urejanje izdatkov in povračil za potovanja v RS in tujini.

Na kongresu smo podelili priznanja zaslužnim članom naše sekcije.

Osemnajsti svetovni kongres IPE V Ljubljani

IPA sekcija Slovenije se je leta 2002 odločila kandidirati za izvedbo IEC konference v letu 2007. Sklep o kandidaturi je bil sprejet na korespondenčni seji UO IPA sekcije Slovenije, med 19.  in 27. junijem 2002.

Našo kandidaturo je na 31. IEC konferenci, ki je potekala, med 9.  in 15. septembrom 2002, v Sun Cityu v Južnoafriški Republiki, predstavil IEC delegat. Predlog Slovenije so delegacije sekcij podprle in tako je Slovenija tudi uradno postala organizatorka 34. IEC konference, leta 2007, v Ljubljani.

Pred Slovenijo so bili organizatorji IEC in WC še: Republika Češka, Rusija in Irska. Ko so člani PEB-a leta 2003 skušali priti na sestanek v Moskvo, so imeli celo vrsto težav pri pridobivanju vizumov, zato so se s sekcijo Rusije dogovorili, da odstopi od kandidature za izvedbo IEC leta 2005  in kandidira drugič, ko bo imela urejene odnose za hitrejše pridobivanje vizumov za vstop v Rusijo.

Zaradi vsega navedenega se je Irska strinjala, da organizira IEC konferenco že leta 2005 namesto Rusije, sekciji Slovenije pa je bila 19. septembra 2003 ponujena organizacija svetovnega kongresa v letu 2006, o čemer je ponovno odločal Upravni odbor IPA Sekcije Slovenije in se je, dne 05.12.2003, na redni seji s predlogom strinjal. Sprejet je bil sklep, da se leta 2006 v Sloveniji organizira XVIII. IPA svetovni kongres.

Dne 29.10.2004 je Upravni odbor IPA sekcije Slovenije s sklepom imenoval organizacijski odbor za pripravo XVIII. svetovnega IPA kongresa 2006, v Ljubljani.

Prva priložnost za predstavitev kongresa vsem  sekcijam je bila že septembra 2004 na IEC konferenci v Brnu na Češkem, kjer smo se predstavili z zloženko, na kateri smo navedli kraj in mesec ter okvirni program kongresa. Potek priprav na kongres smo predstavili tudi na plenarnem zasedanju pod posebno točko dnevnega reda.

Med pripravami na kongres je PEB sklical enega od svojih sestankov tudi v Sloveniji, in sicer v Grand hotel Union v Ljubljani, kjer smo tudi sicer predvideli organizacijo kongresa in nastanitev udeležencev. Sestanek je bil organiziran med  23.  in  27. februarjem 2005.

Že pred pričetkom sestanka PEB-a sta se z nami sestala mednarodni generalni sekretar John Waumsley in mednarodni blagajnik Pierre Moulin. Na sestanku smo razpravljali o organizaciji kongresa, morebitnih problemih, finančnih obveznostih in tripartitni pogodbi. Dogovorili smo se za nadaljnji potek priprav in medsebojno sodelovanje.

Sestanek PEB-a je bil dobro pripravljen, udeležili pa so se ga vsi člani. Člani PEB-a so bili tudi na krajšem sprejemu pri  namestniku generalnega direktorja policije Milanu Horvatu. Za vse obiskovalce je bil organiziran spremljevalni program.

Druga priložnost za širšo predstavitev kongresa  je bila septembra 2005 na IEC konferenci v Dublinu. Za predstavitev kongresa in promocijo Slovenije je bil pripravljen krajši bilten s programi in prijavnicami. Razdelili smo tudi več propagandnega materiala o Sloveniji.

Med večjimi težavami pri pripravah na kongres je bilo pridobivanje viz za udeležence. Že v začetku leta 2006 smo se dogovorili z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, da bodo udeleženci lahko dvignili vize na naših predstavništvih v državah, kjer so bila predstavništva. Udeleženci, ki pa v svojih državah niso imela našega predstavništva, so lahko vize pridobili tako, da so poslali potni list, vlogo, fotografijo, kopijo našega garantnega pisma in denar na veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju, kjer so poskrbeli za pridobitev vize, nato pa so potne listine izročili predstavniku IPA sekcije Avstrije, ki jih je poslal nazaj udeležencem. Udeležencem so pomagali pridobiti tudi vize za vstop v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.

Za predstavitev naše sekcije in Slovenije smo izdali kongresno revijo, ki so jo dobili vsi udeleženci in gostje.

Člani PEB-a (predsednik Michael Odysseos, generalni sekretar John Waumsley, blagajnik Pierre Moulin in pomočnik blagajnika Romain Miny) ter člani organizacijskega odbora (predsednik Stanislav Ficko ter člani Ištvan Lipnik, Zdenko Prizmič in Miha Granda) so se, 18. septembra 2006, udeležili sprejema pri državnem sekretarju Ministrstva za notranje zadeve  Zvonku Zinrajhu.

Slovesna otvoritev XVIII. svetovnega kongresa IPA je bila, 20. 9. 2006, ob 9.00 uri, v Grand hotelu Union in je potekala po skrbno izdelanem programu in protokolu. Med pomembnimi gosti so bili: generalni direktor policije Jože Romšek in županja mesta Ljubljane Danica Simšič, ki sta nagovorila udeležence kongresa, ter mag. Roman Rep, državni sekretar ministrstva za javno upravo, Andrej Šter, generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje  zadeve, Tomaž Smole,  generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Anton Belonič, namestnik generalnega direktorja Generalnega carinskega urada.

vKongres in kongresne aktivnosti so potekale po določenem programu. Udeleženci plenarnega zasedanja so imeli zelo dobre pogoje za delo. Vse  je delovalo brez napak, tako osebje kot tehnika.

Obiskovalci kongresa so se udeležili predvidenih obiskov Ljubljane, obalnega območja, Gorenjske in Postojnske jame, in sicer v spremstvu spremljevalk, ki so izlete vodile v tujih jezikih, pripravili pa so jih tamkajšnji  regionalni klubi.

Na  uradnem kongresnem tednu je bilo prisotnih 299 udeležencev, in sicer 296 iz tujine, iz 58 držav, ter trije iz Slovenije. Od tega je bilo prisotnih 55 sekcij, 3 sekcije v ustanavljanju in člani IPA iz BiH, ki pa so bili pridruženi člani IPA sekcije Nemčije. Tri sekcije se kongresa niso udeležile.

Namesto daril, ki naj bi jih naši sekciji izročile druge sekcije, smo se dogovorili in sekcije obvestili, da lahko finančna  sredstva darujejo  za Zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček, kar so sekcije tudi storile. Denar  je simbolično, na predstavitvi zveze na plenarnem zasedanju, predal predsednik IPA sekcije Slovenije  Stanislav  Ficko.

Udeleženci kongresa in udeleženci prijateljskega tedna so bili navdušeni nad organizacijo, vsebino, prijaznostjo organizatorjev, policistov in na sploh nad vsemi, ki so jih med obiskom srečevali po Sloveniji. Za nekatere je bilo veliko presenečenje izredna čistoča in ekološka osveščenost prebivalstva, skrb za urejenost okolice in pripravljenost za pomoč. Še največ navdušenja pa je požela urejena, natančna in dosledna izvedba vseh načrtovanih aktivnosti, brez zamud.

Prijateljski teden so udeleženci kongresa pričeli, 24. 9. 2006, v Ljubljani in ga zaključili, 1.10. 2006, v Mariboru. Na njem je sodelovalo  79 prijateljev IPE z vseh kontinentov.

Kar nekaj let so v Regionalnem klubu Koper razmišljali o boljši organizaciji svojega dela. Zaradi oddaljenosti in boljšega povezovanja članov znotraj policijskih uprav je v letu 2006 dozorela ideja, da se Regionalni klub Koper razdeli na dva  kluba, tako da se izloči tisti del članstva, ki  je deloval na območju policijske uprave Postojna.  Na ustanovni skupščini,  6. aprila 2007, se je v Postojni  ustanovil nov 11. IPA Regionalni klub Postojna.

Nova članska izkaznica

V letu 2006   smo v Upravnem odboru  začeli razmišljati o posodobitvi  članske izkaznice. Vedeli smo, da so se v avstrijski ter nemški sekciji že  odločili za izdajo nove članske izkaznice, ki ima obliko  kreditne kartice. Po razpravi v regionalnih organizacijah je Upravni odbor sekcije sprejel sklep, da se pristopi k uvedbi  nove članske izkaznice. Imenoval je delovno skupino, ki je pripravila potrebne predloge za izdajo  nove  izkaznice.

Poleti 2007 smo mednarodnemu vodstvu PEB-a sporočili, da, 1.1.2008, želimo staro člansko izkaznico zamenjati z novo. Ker je oblika in barva izkaznice ter nalepke  enotna za vse članice svetovne organizacije, nam je PEB posredoval CD s potrebnimi podatki o novi izkaznici. Na  prvi strani so osebni podatki člana. Na  drugo stran izkaznice smo v slovenskem in angleškem jeziku napisali 5. člen mednarodnega statuta, ki govori o imetniku izkaznice.

Vsako leto član dobi novo izkaznico in nalepko za avtomobil. To prejme skupaj z nagovorom predsednika IPA Slovenije. Za tisk izkaznic in nalepk je Upravni odbor izbral podjetje Cetis.

Pri izdelavi novih izkaznic so se pojavile težave z evidenco naših članov. Kar tri leta smo potrebovali, da smo uredili  evidence članstva po regionalnih organizacijah. Sedaj poteka razdeljevanje izkaznic, gibanje članstva, sprejemanje novih članov  hitro in brez zapletov.

Ko je bila IPA sekcija Hrvaške,  leta 2003,  sprejeta v polnopravno članstvo svetovne organizacije, prijateljske vezi niso prenehale, čeprav  so prenehale obveznosti iz mentorstva tej organizaciji. Upravni odbor IPA sekcije Slovenije je upravni odbor IPA Hrvaške povabil  na prvo skupno srečanje obeh vodstev,  17. novembra 2007, v staro slovensko mesto Ptuj.

Prijateljski pogovor se je vrtel okoli sodelovanja vodstev sekcij, sodelovanja na lokalni ravni, kjer regionalne organizacije predvsem ob meji zelo dobro sodelujejo na vseh ravneh delovanja IPA. Potekala je tudi  izmenjava stališč  do dokumentov , ki so vezani na mednarodne IEC konference, svetovni kongres, srečanje mediteranskih sekcij, srečanja srednjeevropskih sekcij in na številne druge teme. Za goste smo pripravili tudi prijeten spremljevalni program.

Naslednje  leto 2008 smo se v mesecu juniju na povabilo IPA sekcije Hrvaške srečali na otoku Krku.

Na tretjem srečanju, 30.5.2009,  v Podčetrtku, smo se dogovorili, da bodo ta srečanja postala tradicionalna.

Na četrtem srečanju smo se dobili, 18.9.2010, v Opatiji. Ugotovili smo, da naše sodelovanje še povečuje sodelovanje na regionalnih nivojih. Beseda je tekla seveda tudi o vseh temah, ki se tičejo mednarodnega delovanja IPA sekcij obeh držav.

25. kongres IPA sekcije Slovenije je bil, 25. oktobra 2008, na Ptuju. Na kongresu so bili poleg delegatov in delegatk navzoči tudi številni domači in tuji gostje. Z obiskom so nas počastili tudi naši prijatelji iz Avstrije, Italije, San Marina, Češke, Madžarske in Srbije. Na otvoritveni svečanosti je, poleg ostalih visokih gostov, navzoče pozdravil in nagovoril minister za notranje zadeve Dragutin Mate. V svojem nagovoru je poudaril pomen in vlogo IPE, še posebej pa njeno poslanstvo ter pomembno vlogo in mesto v policiji.

Na uradnem delu kongresa so delegatke in delegati obravnavali in sprejeli Poročilo o delu Upravnega odbora za obdobje 2005 do 2008, poročilo Nadzornega odbora in poročilo Častnega razsodišča. V nadaljevanju so bile sprejete tudi programske usmeritve za delo IPA sekcije Slovenije za obdobje 2008 do 2011.

Temeljno sporočilo kongresa je bilo predvsem na programskih nalogah, ki se bodo odražale v letnih programih dela sekcije in regionalnih klubov. Tako se bomo še bolj angažirali na področju organiziranja strokovnih, kulturnih in športnih prireditev ter povezovanju in sodelovanju z drugimi stanovskimi organizacijami v policiji.

Posebej  bomo pozorni na dobre medsebojne odnose, ki so nujni za uspešno delo. Še naprej bomo krepili dobre odnose med policisti in državljani ter zagotavljali zakonitost dela ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ker so socialne stiske članov  vse večje in hujše, bo naša posebna pozornost namenjena tudi socialnemu področju. Zato bomo okrepili tudi delovanje socialne komisije in socialnega sklada.

Sodelovanje s Policijo je bilo dobro, toda biti mora še boljše, še boljša pa mora biti povezanost in sodelovanje z našimi stanovskimi organizacijami. Skupaj lahko veliko storimo tako za policistke in policiste,  naše članice in člane ter tudi za državljane.

Ker je bil šesti kongres tudi volilni, je bil po izvedenem kandidacijskem postopku v Regionalnih klubih, izvoljen nov Upravni odbor sekcije:

• Stanislav FICKO, predsednik,
• Marjan PRAH, podpredsednik
• Mihael BURILOV, podpredsednik,
• Vinko OTOVIČ, podpredsednik,
• Ištvan LIPNIK, generalni sekretar,
• Zdenko PRIZMIČ, delegat IEC,
• Alojz HRNČIČ, blagajnik,
• Milan MARINŠEK, stalni zapisnikar.

Člani Upravnega odbora so tudi vsi predsedniki regionalnih organizacij.

Izvoljen je bil tudi nov Nadzorni odbor v sestavi: Srečko Lampret, predsednik, člana Ivan Ambrožič in Danijel Lorbek ter Častno razsodišče v sestavi Jože Mencin, predsednik, člana Anton Drevenšek in Silva Mlakar.

Na večerni zaključni svečanosti so bila podeljena IPA priznanja in zahvale ki so jih prejeli:

• Orkester slovenske Policije, Alojz Hrnčič, Marijan Ojsteršek, Gojmir Lešnjak Gojc, Borut Razdevšek in Ferdo Abraham.
• Posebno zahvalo IPA sekcije Slovenije za dolgoletno sodelovanje in pomoč sekciji ter nego in skrb za našega častnega predsednika Milana Zorca je prejela Angela Kolarič.
• Priznanje in nagrado za absolutno in posamično zmago na IPA mednarodnem fotografskem tekmovanju 2008 je prejel Matjaž Corel iz RK Ljubljana.
• Za dolgoletno uspešno delo v IPA sekciji Slovenije smo se posebej zahvalili Stanislavu Isaku in Jakobu Čeferinu, podpredsednikoma sekcije, ter Ferdu Abrahamu, predsedniku Nadzornega odbora, ki jim je prenehal mandat.

Sporazum o medsebojnem sodelovanju

Štirinajstega maja 2009 je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal v prisotnosti sodelavcev sprejela delegacijo IPA sekcije Slovenije.

Uvodoma so bili ministrici predstavljeni nameni in cilji združenja, predvsem pa dejavnosti IPA sekcije Slovenije. Kot zelo pomembne so bile izpostavljene tudi dejavnosti IPE, ki krepijo ugled Policije in IPE.

Predsednik je ocenil je, da je bilo sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve v preteklosti dobro, vendar bi si v IPI želeli, da bi bilo sodelovanje boljše ter da bi to sodelovanje temeljilo na partnerskem odnosu. IPA si želi več partnerskega sodelovanja pri številnih projektih, kjer obstajajo obojestranski interesi.

Ministrica je povedala, da je v postopku sprejema že sprememba oziroma dopolnitev ustreznega zakona, ki bo medsebojno sodelovanje, tako IPE kot vseh ostalih stanovskih organizacij, ustrezno pravno-formalno uredil ter določil dobre temelje za medsebojno sodelovanje. Zagotovila je vso pomoč in podporo pri nadaljnjem delu, partnerski odnos in boljše nadaljnje sodelovanje.

Po nekaj mesečnem  usklajevanju med Policijo in IPA organizacijo sta, 27.11.2009, generalni direktor policije Janko Goršek in predsednik IPA Stanislav Ficko podpisala Sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki po svoji vsebini opredeljuje :

Da je z Zakonom o policiji določeno, da Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami in društvi, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica doma in v tujini in jim v okviru možnosti zagotavlja pomoč, način sodelovanja pa se opredeli s sporazumom.

Da je medsebojno sodelovanje v obojestranskem interesu in prispeva k uspešnejšemu opravljanju nalog Policije, krepitvi varnostne kulture, promociji Policije in poklica policista, omogoča izmenjavo mednarodnih izkušenj pri policijskem delu ter uveljavitev etičnih  načel stroke.

Da je IPA odprta za policiste vseh držav, za proste in neovirane stike med pripadniki teh služb ter vzpostavljanje možnosti medsebojne izmenjave strokovnih izkušenj.

IPA sekcija Slovenija ima Sstatut, v katerem so natančno določeni nameni in cilji. V okviru partnerskega odnosa bomo skupaj izvajali dejavnosti za doseganje ciljev IPE, povezovanje društev in širjenje varnostne kulture na območju Republike Slovenije in širše.

Konkretno vsebino, način sodelovanja in obseg materialnih možnosti za delo bosta stranki sporazuma natančneje opredelili v letnih načrtih sodelovanja, ki ga sprejmeta praviloma oktobra v tekočem letu za naslednje leto.

IPA sekcija Slovenija usklajuje izvedbo konkretnih projektov iz letnega načrta z Generalno policijsko upravo, Regionalna društva IPE pa z območnimi policijskimi upravami.

V vseh teh dvajsetih letih je Častno razsodišče IPA  sekcije Slovenije obravnavalo samo en primer kršitve  Statuta. Leta 2007  je na zahtevo Upravnega odbora sekcije  uvedlo  postopek zoper Regionalni klub Dolenjska  zaradi neizvajanja sklepov Upravnega odbora sekcije. Po  končani obravnavi kršitve je Častno razsodišče Regionalnemu klubu izreklo opomin in s tem končalo edini resni primer kršitve Statuta IPA sekcije Slovenije v dvajsetih letih njenega delovanja.

Marca 2010 smo izgubili dragega prijatelja dr. Huberta Hollerja, ki se je nesebično razdajal za ideale IPA.

Za nesebično pomoč, ki nam jo je v letih 1990  in 1991 nudil  častni predsednik IPA sekcije Avstrije dr. Hubert Holler, se mu je IPA sekcija Slovenija zahvalila  s posebnim priznanjem, 20. aprila 2001, ko je na Otočcu praznovala 10. obletnico ustanovitve.

Zasluga ustanoviteljev in njihovih prijateljev iz Avstrije, predvsem dr. Huberta Hollerja, je danes, 20 let kasneje, vredna toliko večjega spoštovanja, saj so prvi začutili, kaj vse lahko IPA nudi slovenski policiji in kaj lahko vsak od nas stori za to največjo policijsko družino na svetu. Misli in dejanja prijatelja Huberta nam bodo ostala v trajnem spominu.

Danes se lahko člani slovenske IPE s ponosom  ozremo na prehojeno pot v preteklih  letih.  Naše vezi s prijatelji iz tujine, predvsem iz Avstrije in Italije, segajo v sedemdeseta leta. Seveda so bile takrat te vezi bolj skrivnostne in le med posameznimi policisti.

Pomemben del svojega dela in časa so člani upravnega odbora v 20. letih namenili uradnemu predstavljanju naše organizacije in njenega dela v tujini, poglabljanju že vzpostavljenih prijateljskih vezi in navezavi novih, na profesionalnem, kulturnem, športnem in družabnem področju.

Regionalni klubi so v teh letih organizirali številne prireditve, mnoge med njimi so postale že tradicionalne. Teh prireditev se udeležuje vedno več članov. Priprava teh prireditev pa je zahtevna, tako po organizacijski kot finančni strani. Pri tem ne smemo pozabiti na veliko požrtvovalnost posameznikov, ki so v organizacijo prireditev vložili  veliko  truda in časa.

Veliko je bilo v teh 20 letih narejenega, še več dela slovensko IPO čaka v prihodnje. Potrebno je poudariti, da je velika prednost IPE njena usmeritev služiti v imenu prijateljstva, kjerkoli na svetu se že nahajamo. Ne zanima nas funkcija, položaj, jezik, rasa, religija ali svetovni nazor, ampak sodelovanje na enakopravnih – prijateljskih osnovah, bolj neformalno kot formalno. Pri današnjem svetovnem razvoju, odpiranju meja in povezavah lahko s ponosom trdimo – IPA je ponovno korak spredaj. Mi smo že velika svetovna družina.

Pot IPA sekcije Slovenije navdaja vse, ki smo jo prehodili, z zadovoljstvom in ponosom, saj smo si na njej slovenski policisti odprli okno v svet za še tesnejše sodelovanje s policisti drugih držav, saj smo v slovenski  policiji dobesedno posvojili to mednarodno policijsko organizacijo, saj je že težko srečati policista, ki ne bi bil njen član. S tem dokazujemo, da smo zreli za njene ideje in poslanstvo.

Ob 20. obletnici slovenske IPE želim, da bi vsak član naše organizacije uresničeval čim več svojih interesov, vzdrževal čim več stikov s kolegi doma in v tujini ter tako utrjeval organizacijo, njen ugled in njene cilje.

                                                                                    Istvan Lipnik
Generalni sekretar