Zbiratelji policijskih insignij – varuhi policijske zgodovine

Da policijska zgodovina ne bi utonila v pozabo, se lahko zahvalimo zbirateljem policijskih insignij. V maju na Ptuju poteka že 20. Mednarodno srečanje zbirateljev policijskih insignij. S predsednikom Združenja zbirateljev policijskih insignij Slovenija Branko Zupaničem, dolgoletnim članom IPE, smo ob tem spregovorili o njegovi strasti do zbiranja insignij ter o častitljivi obletnici tega mednarodnega srečanja.

Kaj sploh so insignije?

Pomen besede insignije prihaja iz latinske besede »insignia«  predstavlja odličja, s katerimi se nekomu daje čast. To so znamenja, znaki, odlikovanja, svečani simboli, posebni znaki in simboli določenega naslova, oblasti, časti in dostojanstva. Primer kraljeve insignije so krona, žezlo, plašč, grb, itd.. Insignije pa se koristijo tudi pri obeleževanju nekega statusa v društveni ali profesionalni hierarhiji. Policijske insignije so deli policijske uniforme, oznake, simboli, značke, odlikovanja…

Kako dolgo je zbiranje insignij vaša strast?

Policijske insignije sem pričel uradno zbirati leta 1992, vendar sem kaj kmalu spoznal, da bi to moral početi že več let prej, kajti veliko stvari se je v letih 1991 in 1992 zavrglo, kot da smo pozabili, da smo bili prej v Milici, in ne vedno v Policiji. Tuji zbiralci so me poučili, da naj iščem in zbiram, kar gre v pozabo in nato nadaljujem z aktualnimi stvarmi. Morda mi nekako to tudi uspeva.

Od kod pa ideja?

Leta 1983 sem se med delom na Mejnem prehodu Šentilj zapletel v pogovor z ameriškim turistom iz Kalifornije, ki je potoval na oddih v Grčijo. Pokazal mi je fotografije zbirke in njega v uniformi. Hotel je imeti našitek Milica. No, ker je bil  vztrajen sem odšel v garderobo in iz dežnega plašča snel našitek ter mu ga podaril. V zameno sem dobil njegov kalifornijski našitek, ki je tako postal moj prvi eksponat. Vendar takrat še nisem bil pripravljen na ta hobi. Leta 1992 sem dobil v roke časopis PC NEWS (Police Collectors News) katerega je izdajal ameriški zbiralec Mike R. Bondarenko. V njem sem našel veliko informacij o zbiralcih in njihovih zbirkah ter veliko oglasov, s pomočjo katerih so zbiralci iskali policijske našitke za izmenjavo. Pričel sem pošiljati pisma v Ameriko in tudi v nekatere druge države, saj sem naslove našel v tem časopisu, in tako so pričeli prihajati našitki, pa še kakšno darilo v obliki značke, obeska za ključe, policijski letaki enot, itd… Ostal sem pri zbiranju našitkov in kasneje temu dodal še modele avtomobilov, literaturo, medalje in odlikovanja, fotografije.

Kakšna je zgodba za Mednarodnim srečanjem zbirateljev policijskih insignij, ki bo kmalu?

Prvo mednarodno srečanje v Sloveniji je organiziral policist PP Celje Mitja Vodušek. Potekalo je v prostorih PU Celje leta 1998. Ker se je takrat porodila ideja o nekakšnem društvu ali združenju zbirateljev iz vrst policije, smo leta 1999 ustanovili Združenje zbirateljev policijskih insignij Slovenija in tako vsako leto organizirali mednarodno srečanje, katerega so se udeleževali zbiralci in policisti iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Švice, Madžarske, Hrvaške, Španije, Češke, Slovaške, Srbije, Makedonije in ZDA. Ker sem od vsega začetka tudi predsednik združenja, je moja naloga tudi organizacija teh srečanj. Seveda pa sem že kot član IPA obiskoval srečanja v Avstriji in Nemčiji, ter spoznaval delovanje njihovih zbirateljskih klubov. Lahko se pohvalimo, da smo eden izmed najboljše organiziranih in dejavnih klubov na področju policijskih zbiralcev v Evropi.

 

Se vam je v združenju pridružila tudi kakšna ženska?

V ZZPI Slovenija smo imeli do sedaj tri članice, vendar nobena ni bila policistka ali zaposlena v Policiji (ena zaposlena v državnem zboru, druga gasilka, tretja hči policista). V tem hobiju so ženske bolj redke, vendar se tu in tam v kakšni državi najde kakšna velika zbirateljica, ki se kosa s predvsem moškimi zbiralci. Če pa še kakšna policistka v Sloveniji zbira policijske stvari za svojo dušo, pa ne vem. Morda je kakšna ženska med zbiratelji iz vrsti policije, ki niso člani združenja.

 

Kdo pa so zbiratelji policijskih insignij, so med njimi tudi mladi?

Med zbiralci policijskih insignij niso le policisti. V svetu je to zelo razširjen hobi in mnogi zbiralci niso povezani s policijo, a ob svojih zbirkah dodajo še zbirke policijskih insignij. V našem združenju je večina iz policijskih vrst (že nekaj upokojencev), vendar imamo tudi člane, ki niso, in se ukvarjajo z zbiranjem policijskih, gasilskih in vojaških insignij. Današnja mladina- o tem bi se dalo razpravljati v vseh društvih kulturnih, športnih in zbirateljskih. Zagotovo bi si med zbiralci želeli mlajše kolege, a kot izgleda, mladi v tem ne vidijo zanimivega hobija. V hecu pravimo, da moraš biti za zbiratelja bogat ali pa nor, vendar mislim, da ta prispodoba ne drži. Sam želim ohraniti čim več predmetov iz zgodovine Slovenske policije, da ne preidejo v pozabo ali najdejo svoj prostor na smetiščih, ali pa pri preprodajalcih, ki v tem vidijo le zaslužek in ne strast za ohranjanje in spoštovanje zgodovine našega poklica.

 

Je v vaši zbirki kakšen posebno dragocen predmet?

Kar nekaj predmetov, oziroma insignij je v moji zbirki, ki imajo veliko zbirateljsko vrednost. A zame imajo vsi predmeti, katerih je v zbirki preko deset tisoč, zbirateljsko vrednost.

 

Je kakšen, ki ga ne bi zamenjali nikdar?

Vse policijske insignije v moji zbirki niso za zamenjavo in ne bodo nikoli zapustile zbirke. Za menjavo so le insignije, ki jih je po več kosov. No te pa rade volje zamenjam in pridobim kaj novega za zbirko.

 

Iščete kakšen poseben predmet?

Vedno se najde kaj novega, kar obogati zbirko. Zavedam se, da nikoli ne bom dobil v zbirko vseh policijskih insignij, ki bi jih želel, a zbiram naprej. Morda pa bom naletel na kakšen redek in neprecenljiv predmet.

 

Besedilo: Anita Kovačič Čelofiga, IPA Slovenia

Fotografije: osebni arhiv