IPA članica – ponosna predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Novopečena mamica, študentka doktorskega študija in predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi – tokrat smo govorili z Anito Kovačič Čelofiga, zaposleno v Policijski upravi Maribor. Beseda je tekla predvsem o društvu, kjer že tri desetletja predano skrbijo za profesionalno razvoj strokovnjakov za komuniciranje. Praznično leto bodo zaznamovali tudi z izdajo prvega celostnega učbenika za odnose z javnostmi v slovenskem jeziku.

30 let se hitro obrne, nedvomno pa so ta leta pomembno zaznamovala društvo in tudi posledično način dela odnosov z javnostmi, kajne?

Zgodba o razvoju našega društva je zgodba o razvoju odnosov z javnostmi, o iskanju našega mesta in o utrjevanju položaja. Številni zgodovinski mejniki v odnosih z javnostmi v Sloveniji so pravzaprav povezani z društvom in tudi obratno, seveda.

Spominjam se besed kolega v enem izmed prispevkov ob obletnici, da pred 30 leti niso prav dobro vedeli za kakšno širino in kompleksnost je šlo pri odnosih z javnostmi, in so se tedaj pravzaprav šele učili tega posla ter poklicno dozorevali. Odnosi z javnostmi so bili tedaj nekaj novega, kar so prakticirali tam daleč na zahodu. Slovenski kolegi so se stroke učili iz tujih izkušenj ter jo prevajali v domačo prakso, kakor je pač kdo znal in zmogel.

Področje se je praktično razvilo od ideje ki je združevala peščico zanesenjakov pa vse do resne stroke in posledično slovenske šole odnosov z javnostmi, ki danes združuje več sto profesionalcev ter je uveljavljena tako doma, kot v svetu. In pri tem je društvo odigralo ključno vlogo.

Če so pred tremi desetletji radi rekli, da je strokovnjakov za komuniciranje za en avtobus, ima danes praktično vsako večje podjetje, organizacija svoj oddelek za odnose z javnostmi ali vsaj enega usposobljenega zaposlenega na tem področju.

Lahko rečemo, da so tudi zaradi našega društva, odnosi z javnostmi v Sloveniji resen in spoštovanja vreden poklic. Današnji strokovnjaki za odnose z javnostmi v svetu in Sloveniji, so bolj izobraženi, bolje plačani ter prepoznani kot ključni kader v organizacijah.

S čim se danes ukvarjajo PIAR-ovci, kakšna pomembna védenja morajo imeti?

Gre nedvomno za zelo priljubljen poklic, število komunikatorjev nenehno narašča, obenem pa so že vsi slišali za odnose z javnostmi ali PR, kot jih poimenujemo v vsakodnevni govorici.

Pravi odnosi z javnostmi niso le »kliping«, širjenje všečnih zgodb in odnosi z mediji, kot nekateri morda še danes mislijo. Osrednja naloga odnosov z javnostmi je koordiniranje uspešnega dialoga med organizacijo in njenimi ključnimi javnostmi – v tem smislu gre torej za več kot le za tehnike komuniciranja ali specializirane programe odnosov z javnostmi, kot so to na primer odnosi z mediji, saj vključujejo celovito načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje komuniciranja. Kot v našem najnovejšemu učbeniku piše Ana Tkalac Verčič, funkcija odnosov z javnostmi zajema številne aktivnosti, kot so pisanje, odnose z mediji, načrtovanje dogodkov, svetovanje pri delu z upravo, raziskovanje, ustvarjanje publicitete, tržno komuniciranje, digitalno komuniciranje in odnose z lokalno skupnostjo, porabniki, zaposlenimi, državno upravo, vlagatelji in drugimi javnostmi.

Med enim in drugim podjetjem, organizacijo, se naše zadolžitve izjemno razlikujejo, najbolj tipična področja komunikatorske prakse pa so denimo odnosih z mediji, z internimi javnostmi, s potrošniki, lokalnimi skupnostmi, pa komuniciranje na spletu in v kriznih situacijah, itd. Ravno v času krizne situacije, ki smo ji priča, se je naša vloga znova pokazala kot ključna. V društvu zdaj že kar nekaj časa objavljamo odzive kolegov o njihovem delu med epidemijo. Naj povzamem nekaj odgovorov o naših aktivnostih, kaj vse so počeli te dni, da si lažje predstavljamo sodoben vsakdan komunikatorja – bili so ali so še vedno pomemben člen kriznih štabov v večjih organizacijah za zagotavljanje varnosti in obvladovanje vpliva Covid-19, številne organizacije so še okrepile svoje aktivnosti na spletu ali pa tja celo preselile del svojega poslovanja (zato so nudili komunikacijsko podporo novim prodajnim kanalom), okrepili komunikacijo z zaposlenimi in potrošniki, skrbeli za njihovo informiranje, razumevanje situacije in posledic epidemije. se ukvarjali z obveščanjem o prilagajanju poslovanja, pripravljali ali prilagajali krizne načrte…

Obletnico boste zaznamovali s prvim celotnim učbenikom?

Mislim, da v društvu ne bi mogli bolje zaokrožiti praznovanja ob naši tridesetletnici. Z izdajo knjige smo, s skupnimi močmi, znova obudili nekdaj zelo živahno založniško društveno dejavnost, in zapolnili precejšnjo vrzel, ki je zevala med temeljnimi deli s področja odnosov z javnostmi na slovenskem trgu.

V juniju bo tako izšel prvi celostni učbenik za odnose z javnosti v slovenskem jeziku. Ne gre le za prevod, pač pa tudi lokalizacijo monografije prof. dr. Ane Tkalac Verčič. V slovenski izdaji predstavljamo tudi naše praktike z domačimi primeri, umeščenimi v slovensko okolje. Objavljeni pa so tudi pogovori z uveljavljenimi slovenskimi strokovnjaki. Med njimi je tudi strokovnjak za komuniciranje iz Slovenske policije.

Za društvo je bila knjiga res izjemen zalogaj. Za prevod, posodobitev besedila in dopolnitev s primeri iz slovenske prakse sta poskrbela mag. Nada Serajnik Sraka in Pedja Ašanin Gole, strokovni pregled pa je opravil prof. dr. Dejan Verčič. Vsi trije so bili v preteklih letih tudi zelo vpeti v delovanje društva. Ogromno časa pa sta v projekt vložili tudi podpredsednici društva Tina Cipot in Alenka Vidic. Je pa bil to izjemen organizacijski in tudi finančen zalogaj, zato se v društvu zahvaljujemo vsem, ki so podprli ta projekt.

Slovensko društvo za odnose z javnostmi je v svoji zgodovini vseskozi zelo aktivno na področju založniške dejavnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da je pomagalo pri izdaji prve slovenske verzije knjige Tehnike odnosov z javnostmi, ki velja za eno temeljnih del na tem področju, no 25 let kasneje pa je društvu znova uspelo z izdajo prvega celostnega učbenika, ki je tudi prilagojen slovenskemu trgu.

Slovenska konferenca za odnose z javnostmi – nekoč in danes

Društvo je pomembno sodelovalo pri razvoju stroke: ustanovili ste svojo PR šolo, pripravljale so se različne smernice, dokumenti … kaj še?

Zgodovina našega društva je zares izjemna. V vseh teh letih so se zvrstila številna strokovna srečanja, predavanja, delavnice in druge aktivnosti, usmerjene v razvoj in nadgradnjo strokovnih ter profesionalnih standardov. Ob pripravi strokovnih ali etičnih, podpori izdaj nekaterih strokovnih knjig in revij, aktivnostih naših sekcij, naj omenim še živahno mednarodno udejstvovanje skozi članstva v različnih tujih organizacijah in njihovih nagradah. Korak k domačemu uveljavljanju odličnosti v praksi smo storili z vpeljavo lastne stanovske nagrade, ki slovenskim praktikom veliko pomeni: to je prizma, ki se podeljuje za odličnost izvedenih komunikacijskih programov. Vse te nagrade seveda dokazujejo, da imamo v slovenskem prostoru odlične komunikatorje, ki so prepoznavni tudi v mednarodnem merilu. Letos bomo znova podelili nagrado za komunikacijsko odličnost managerjev primus, ki je edino strokovno slovensko priznanje, ki prepoznava in nagrajuje komunikacijske sposobnosti najvišjih vodilnih delavcev in delavk. Z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti pa podeljujemo še nagrado Horus. Skozi vsa ta leta se je ohranila tudi tradicija organiziranja Slovenske konference za odnose z javnostmi, ki je za komunikatorje najpomembnejši dogodek leta, ki v Slovenijo privabi domače in tuje strokovnjake. Letos nas tako čaka že 23. izvedba.

Kako pomembno je vam osebno vodenje društva – zaposleni ste namreč na policiji na področju odnosov z javnostmi?

S predsedovanjem društvu sem stopila v zares velike čevlje. Društvo so v preteklih desetletjih vodili izjemni strokovnjaki, tudi pionirji odnosov z javnostmi, priznani akademiki, odlični praktiki. predsednik tako pomembnemu in priznanemu društvu, tudi v mednarodnem merilu, je velika čast. Sama do društva gojim izjemno spoštovanje, ker se zavedam kako pomembno vlogo je imelo na tej razvojni poti in kako dragoceno je društvo za delovanje nas komunikatorjev.

Vendar pa društva ne vodim sama, z menoj sta kolegici, izjemni strokovnjakinji Tina Cipot in Alenka Vidic, ob podpori študentov, znotraj društva pa imamo še različne sekcije, ki jih vodijo strokovnjaki na svojih področjih, od internih in poslovnih komunikatorjev, do javnega sektorja in posameznih regij. Zelo aktivni so tudi študentje, ki v društvu najdejo tiste prva poznanstva in izkušnje, ter mnogi na ta način najdejo tudi svoje prve zaposlitve.

V septembru bo že drugi dan Komunikatorjev javnega sektorja.

 

Kakšni so izzivi društva v prihodnje?

Pri nas je vedno živahno, prav te dni pripravljamo prvo letošnjo številko revije Piar na kvadrat, čaka nas naš najpomembnejši dogodek leta – Slovenska konferenca za odnose z javnostmi, snemamo podcaste, pripravljamo različne strokovne dogodke, skrbimo za izmenjave izkušenj komunikatorjev v času epidemije. Kmalu bomo odprli prijave na stanovsko nagrado Prizma, letos bomo razpisali tudi nagrado Primus, ki jo podeljujemo managerjem (gre za nagrado, ki jo je v preteklosti med drugim prejel tudi generalni direktor policije, in sicer Marjan Fank).

V dolgoročnem smislu pa je na seznamu ogromno projektov in aktivnosti, saj se zavedamo, da je treba v društvu ves čas skrbeti za razvijanje standardov, izobraževanje in povezovanje praktikov. Čaka nas obilica dela na založniškem področju. Slej ko prej bomo morali zagristi v vprašanje certificiranja, saj si v svoji družbi želimo kolegov, ki bodo profesionalno vodili odnose z javnostmi. Tako kot drugje, žal tudi na našem področju najdemo posameznike, ki ne dosegajo izobraževalnih, strokovnih ali etičnih standardov. Mislim, da je to tudi pravi ključ do večjega ugleda našega dela.

Pogovor je povzet po intervjuju za Radio Maribor, 29. maja 2020.