28. oktobra bomo opazovali delni Lunin mrk
Skupina za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj IPA kluba Štajerska obvešča in vabi!
Nad Ptujem, Mariborom, Mursko Soboto in drugod nad Slovenijo bo v soboto 28. 10. 2023 viden delni Lunin mrk.
Naš pogled bo potrebno usmeriti proti jugovzhodnemu delu neba proti ozvezdju Ovna. Luna se bo ves čas na nebu dvigovala (od 24° do 57° nad obzorje). V bližini Lune boste lahko ves čas opazovali tudi planet Jupiter.
Delni Lunin mrk bo viden 28.10.2023:
20:01 začetek vstopa Lune v Zemljino polsenco => višina Lune +24° => Azimut 96° (vzhod)
21:35 začetek vstopa Lune v Zemljino senco => višina Lune +39° => Azimut 115° (jugovzhod)
22:15 maksimum Luninega mrka => višina Lune +45° => Azimut 124° (jugovzhod)
22:52 konec izstopa Lune iz Zemljine sence => višina Lune +50° => Azimut 136° (jugovzhod)
0:26 konec izstopa Lune iz Zemljine polsence => višina Lune +57° => Azimut 171° (jug)
Ob delnem Luninem mrku 28. 10. 2023 bo v Zemljino senco zašel le manjši del Lune, saj bo magnituda 0.12, kot kaže spodnja slika.
Navidezna velikost Lune bo dobre pol stopinje. Ta Lunin Mrk je 11 od 72 mrkov iz 146 saroškega cikla. Skupna dolžina mrka je 265 minut. Osrednji del pa 77 minut. Luna bo ob 22:15 od Zemlje oddaljena 370000 km, Zemlja pa od Sonca 148,6 milj. km.
Lunin mrk 28.10.2023 bo imel relativno enako geometrijo Sonca, Zemlje in Lune, kot Lunin mrk iz 17.10.2005. Enak Lunin mrk bo naslednjič viden 8.11.2041 (to je čez 6585,3 dni – cel Saroški cikel). Na približno polovici Saroškega cilka (približno 9 let in 5,5 dni) se izmenjata Lunin in Sočni mrk z enako geometrijo. Tako je ta Delni Lunin mrk (28.10.2023) povezan z Sončnim mrkom, ki je bil viden 23.10.2014 in bo naslednjič viden 3.11.2032.
Kje najti podrobnejše podatke o posameznem Luninem mrku?
Veliko krat listamo po strokovni literaturi ali pa brskamo po internetu. Največkrat najdete spodnjo sliko s določnimi podatki. Kaj nam ti podatki iz slike, ki jo je pripravila NASA povedo. Poglejmo si kar na primeru tokratnega Delnega Luninega mrka 28.10.2023:
1) Partial => pove, da gre za delni Lunin mrk,
2) Saros => pove za kateri Saroški cikel gre (tokrat 146)
3) 2023 Oct 28 => to je datum 28.10.2023
4) 20:15 => to je čas maksimalne faze mrka. V Sloveniji imamo eno uro razlike od tega časa in še eno uro razlike zaradi poletnega časa. Skupaj 2 uri razlike, torej 22:15
5) rdeč krog prikazuje Zemljino senco. Vidimo, da bo le delček Lune (kroga) zašel v to senco
6) siv krog okrog rdečega kroga. Ta prikazuje Zemljino polsenco. Vidimo, da bo Luna v celoti zašla v to polsenco.
7) Par. = 77m => to je čas Delnega Luninega mrka. Ta čas bo dolg 77 minut. To je čas od začetek vstopa Lune v Zemljino senco (21:35) do konec izstopa Lune iz Zemljine sence (22:52). Le ta del mrka (teh 77 minit) je mogoče videti s prostim očesom.
8) Gam. = 0.9471 => gama nam pove kje bo potekala os Zemljine sredine sence. Številka 0.94 pove, da bo os Zemljine sence poteka južno od Lune
9) U.Mag. = 0.1220 => to pove, da bo maksimalna senčna magnituda mrka (umbra) le 0.12 ob 22:15. Kaj je senčna magnituda? Senčna magnituda pove kolikšen del Luninega premera bo prekrivala Zemljina senca ob maksimalni fazi mrka. Tokrat bo Zemljina senca prekrivala 12% Luninega premera.
10) P.Mag. = 1.1181 => to pove, da bo maksimalna polsenčna magnituda mrka (penumbra) 1.12 ob 22:15. Ker je pred decimalno piko število 1, to pomni, da bo celotna Luna zašla v Zemljino polsenco. Če pa bi bilo število 2 pa bi celotna Luna zašla v Zemljino senco. Tokrat je število 1.12, torej gre za Delni Lunin mrk
11) Zemljevid vidnosti => tam kjer ni temno sive barve bo možno videti ta Lunin mrk (se pravi tokratni mrk bo viden iz Avstralije, Azije, Evrope, Afrike in tudi iz delov severne in južne Amerike). NASA je izračunala, da bo tokratni celoten Lunin mrk od začetka do konca lahko videlo več kot 75% svetovnega prebivalstva na Zemlji
12) Črta in črna pika => Črna pika označuje kraj kjer bo Luna v zenitu (točno nad glavo) ob maksimalni fazi mrka. Tokrat bo Luna v zenitu okrog mesta Aden v Jemnu (zato je že zgoraj opisano, da bo potrebno naš pogled usmeriti proti jugovzhodu – proti Adenskemu zalivu).
Iz takšne slike dobimo praktično skoraj vse podatke o Luninem mrku na enem mestu, ki jih potrebujemo za opazovanje tega naravnega pojava.
SERVO PER AMIKECO!
Albin Gradišnik
član IPA kluba Štajerska
