Pohod po poti sedmih slapov
Člani pohodniške sekcije IPA kluba Štajerska smo se v soboto, 11. aprila 2026, v zgodnjih jutranjih urah odpravili na vsebinsko bogat izlet v Istro. Pot nas je iz Maribora vodila proti Buzetu na Hrvaškem.
Parkirali smo pri Buzetski pivovarni, se preoblekli, obuli pohodniške škornje, dogovorili smer poti ter se odpravili proti mostu, ki vodi čez reko Mirno. Pred njim smo zavili na trimsko stezo in pričeli s hojo po levem bregu reke Mirne. Po trimski stezi smo prečkali Komarov most in prišli do prvega, 5 m visokega slapa, nato do drugega malo višjega slapa, visokega 9 m. Najvišji je bil 3. slap, visok 27 m, ki se zliva v manjše jezerce. Večji del poti je bil nezahteven in položen. Po tretjem slapu smo pot nadaljevali po precej strmem vzponu po grebenski skali. Vanjo so bili zabiti kovinski klini, ki so nadomeščali stopnice, v pomoč pa so bile tudi jeklenice in vrvi. Po vzponu je bil za nami najtežji del poti. Sledila je le še nezahtevna položna pot skozi gozd in manjše zaselke. Preko Napoleonovega mostu, mimo zaselka Kuhari, smo se spustili do 5. slapu Kotli. Slap je pri starem opuščenem mlinu, kjer so kamniti kanjoni in kjer večina pohodnikov naredi daljši postanek. Tudi mi smo si tukaj privoščili malico iz nahrbtnika, saj je bila tamkajšnja koča oz. gostilna zaprta. V kanjonih, kjer je bila precejšnja gneča, smo pomalicali, ohladili vroče noge v hladni vodi, se odpočili in nato nadaljevali pot.
Za vasico Kotli smo pot nadaljevali navzdol mimo zadnjih dveh slapov. V zadnjem delu naše krožne poti smo morali kar trikrat prečkati reko Mirno. Srečo smo imeli, da vode ni bilo vode in se zato nismo rabili sezuti, da bi prestopili reko. V pomoč za prečkanje so bili postavljeni večji kamni, ki so bili nekoliko spolzki, kar je izkusila ena naša pohodnica ter ob tem ugotovila, da ji škornji ne prepuščajo vode.
Glavni del pohoda smo posvetili eni najlepših pešpoti v Istri – Poti 7 slapov. Ob čudovitem sončnem vremenu in v družbi številnih drugih pohodnikov, smo uživali v naravnih lepotah reke Mirne, slapov in njenih pritokov. Čeprav je bilo nekoliko manj vode kot po navadi, so bili slapovi čudoviti. Presenečeni smo bili tudi nad številčnostjo pohodnikov, saj jih je bilo res ogromno. Pot je krožna, poteka po gozdnih poteh, zadnji del pa skoraj ves čas brez zavetja dreves. Na poti smo naleteli na nekaj zapuščenih hiš in opuščenih rudniških rovov. Prehodili smo skoraj 16 kilometrov v dobrih 5 urah.
Po opravljenem pohodu smo se odpravili v Marezige, kjer smo se pridružili stanovskim kolegom iz IPA Koper, ki so praznovali visok jubilej – 30. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti smo si z zanimanjem ogledali razstavljena starodobna vozila nekdanje Milice, ki so obudila marsikateri spomin, srečanje pa smo ovekovečili s skupno fotografijo.
Dan smo sklenili ob poznem kosilu in prijetnem druženju v bližnji restavraciji Karjola. Polni vtisov smo se v Maribor vrnili okoli 23. ure. Med vožnjo je padla ideja, da bi v prihodnosti to pot prehodili še enkrat.
Naš vodnik Tomaž Urleb se je še enkrat izkazal kot dober vodič in načrtovalec pohodov.
Servo per amikeco!
Tome Petreski
IPA klub Štajerska
