Druženje gori, doli po dolenjskih hribčkih
V soboto, 5. oktobra 2019, smo se ljubitelji kolesarjenja v meglenem jutru zbrali v Sostrem pri Ljubljani. Štirje člani IPA kluba Ljubljana in en bodoči smo kljub vlažni cesti krenili proti Pancam, priljubljeni romarski točki kolesarjev iz Ljubljane, Grosuplja in Litije.
Prvi klanec nas je res malček ogrel ampak pogrelo pa nas je šele jutranje sonce, ki se je na hribčku že konkretno dvignilo nad Ljubljansko kotlino. Sledil je rahel ovinkast spust in dvig mimo naselja Polica čez avtocesto proti Polževem. Res je Dolenjska valovita in če je tvoja kolesarska pot bolj pogumno zarisana, potem lahko rečemo kar gori doli po Dolenjskem.
Zaradi še svežega jutra je bil vsak spust precej hladen, zato je bila značilnost prvih nekaj deset kilometrov bolj kot ne kolesarjenje slačenje in oblačenje vetrnih oblačil. Nekdo se pošali, da se še ženska doma pred ogledalom tolikokrat ne preobleče.
Prvi bolj resen klanec se nam postavi po robu, ko zagrizemo proti Polževem. Res da ni dolg, vendar ti na koncu le malce vzame sapo. Tistim, ki imajo malo več kondicije, pa zastane dih ob prelepem pogledu na Ljubljansko barje in okoliškimi hribčki nad katerimi se bohoti Krim.
Na vrhu Polževa ob lokalnem smučišču in gostišču Polževo za trenutek predahnemo, zopet navlečemo cunjice za spust in se po drugi strani spustimo proti Muljavi. Tu postanemo na vaškem pokopališču, kjer obiščemo in se spomnimo našega sodelavca in prijatelja. Danijel počivaj v miru.
Ura odbije enajsto in krenemo proti Krki, kjer se obrnemo v smeri Grosuplja. In tukaj se prične kolesarka pravljica. V rahlem vzponu gozdna cesta z na novo položenim asfaltom in praktično brez moteča motornega prometa je, da bi človek lahko kar vriskal. Tak kolesarski raj se ti odpre vse do prvih naselij Luče in Lobček, do koder smo pognali naša kolesa do maksimuma naših zmogljivosti. Potem je sledil umirjajoči spust mimo Malega Mlačeva v Grosuplje. No, tu pa si končno le privoščimo osvežilno pijačo.
Do zaključka kroga v Sostrem nas je delilo še dobrih 15 kilometrov, seveda ne gre brez zadnjega klančka čez Zg. Slivnico in Repče. Ko prisopihamo do našega jutranjega izhodišča, se nam na števcu izpiše 73 kilometrov in kar 1000 višinskih metrov. Res nismo pričakovali toliko višincev, vendar presenečeni, da smo jih zmogli s tako »lahkoto«. No, jaz sem prepričan, da je to zaradi res lepe Dolenjske in zato pozabiš na kolesarske muke.
Bartelj Dušan
