Med ameriškimi kolegi, policijskimi strokovnjaki za komuniciranje  

Še vedno pod vtisi izjemne konference, je naša članica Anita Kovačič Čelofiga strnila nekaj misli po udeležbi na konferenci NIOA (National information organization association) na Floridi, ki enkrat letno združuje komunikatorje policijskih in drugih sorodnih služb v ZDA.

Zagotovo je ne bi doživela brez podpore IPA in organizatorjev konference, ki so najbrž prvič v zgodovini dogodka omogočili udeležbo policijskemu komunikatorju izven ZDA. Veselje ob udeležbi na konferenci je bilo še toliko večje po več letih čakanja in nenehnega spreminjanja potovalnih načrtov zaradi epidemičnih razsežnosti.

Zanimivo, se vsakodnevni izzivi ne razlikujejo preveč, pa čeprav smo na tisoče kilometrov narazen. Konferenca je bila izjemna priložnost za pogled v situacije, ki jih pri nas še nismo doživeli. Ob izjemni dobrodošlici in neverjetni prijaznosti ter dobrosrčnosti kolegov na vsakem koraku, sem domov odnesla veliko darilo: konferenca je bila izjemna tudi zaradi predavateljev, ki nesebično in odprto govorijo o svojih izkušnjah pri vsakodnevnem delu, predvsem ob različnih kriznih situacijah, da bi se lahko iz njihovih grenkih izkušenj naučili čim več, nenazadnje te nobena služba ne more pripraviti na vse. Obenem pa vsak izmed nas lahko doživi trenutek, ki bi ga, po vseh dnevih in tednih napornih delavnikov, komuniciranja ter »pokrivanja« tragičnih prizorov, raje pozabil.

Še posebej me je navdušilo:

• posebna pozornost, ki jo kolegi dajejo družinskim članom žrtev (na primer ogled kraja nesreče; zaposleni, ki deluje kot njihov predstavnik, oz. zagovornik – sogovornik med družinami žrtev in mediji),
• skrb za zagotavljanje novega multimedijskega gradiva med odprtimi operativnimi aktivnostmi
• osebna, človeška nota, ki jo dodajajo sporočilom, kadar je to primerno (npr. »to ni bila najbolj enostavna odločitev, ki sem jo moral sprejeti«).
• PIO, ki si priskočijo na pomoč iz drugih služb, ko se kolega ukvarja z večjimi primeri (v primeru večjega incidenta so komunikatorji pomagali družinam žrtev – po en predstavnik za eno družino)
• Iskrenost in odprtost do storjenih napak pred kolegi v komuniciranju, da se napaka ne bi ponovila

IPI se zato še enkrat zahvaljujem za to priložnost, štipendijo Arthur Troop Scholarship, ki mi je omogočila to izjemno doživetje, vsem, ki še zbirate pogum za ta korak in razmišljate o pridobitvi štipendije, pa svetujem, da ne odlašate in čim prej poiščete svojo konferenco, ki vam bo razširila obzorja.

Anita Kovačič Čelofiga